O “popolnem” izvajanju jogijskih položajev

Zaradi vedno večje razširjenosti jogijskih praks velikokrat zasledimo slike jogijskih položajev (asan) v različnih spletnih virih, člankih, revijah, itd., na podlagi katerih se razvijajo stereotipi o tem, kako naj bi izgledali “pravi” jogisti in kako so videti “popolne” asane. Zato ima ogromno ljudi, ki pridejo na vadbo, že vnaprej zastavljena prepričanja o tem, kakšna naj bi bila “najbolj pravilna” poravnava telesa v jogijskih položajih. Pri tem pa pozabijo upoštevati dejstvo, da je vsako telo malce drugačno in da je vsak posameznik svet zase. Ne govorim le o dobri ali slabši fizični pripravljenosti, kondiciji, fleksibilnosti, mišični moči in sposobnosti za gibanje, ampak predvsem o dejstvu, da so naša fizična telesa različna – malo daljše roke se na primer lažje dotaknejo tal v izpadnem koraku kot krajše, malo večje prsi vplivajo na globino predklona, itd. Zato lahko različna telesa v enaki asani izgledajo drugače. Ker je za vsakega posameznika optimalna poravnava v položaju drugačna, “popolna” asana NE obstaja.

Pri vadbi je torej včasih treba utišati lasten ego, se prenehati primerjati z drugimi in opustiti iskanje »popolnosti« v položajih. Joga ni tekmovanje in tvoja izvedba asane je VEDNO malo drugačna od moje. V jogijski praksi ne sme biti prostora za negativno samokritiko ali bolečino. Eden izmed temeljnih načel pri izvajanju asan je nenasilje do lastnega telesa. Zato pri vadbi vedno pazimo, da ne gremo preko meje svojih trenutnih zmožnosti, da poslušamo svoje telo in dih. Čar joge ravno v tem, da lahko vsako vadbo popolnoma prilagodimo sebi, svojemu telesu, zmožnostim in morebitnim omejitvam. In nikoli ne pozabi, da bistvo asane ni v »popolni« izvedbi, ampak v popolnem zavedanju.

“Yoga is not about touching your toes. It’s about what you learn on the way down.” -Judith Hanson Lasater