O napačnih prepričanjih o jogi

Dandanes si ogromno ljudi pod pojmom “joga” še vedno predstavlja nenavadne, pogosto tudi zahtevne telesne položaje, v katerih so ljudje videti skoraj akrobatsko in so za večino izmed nas popolnoma neizvedljivi. Morda se jim zato zdi, da joga ni zanje, ker niso dovolj gibčni, močni ali fizično pripravljeni.

V resnici pa je joga vse prej kot to.

Joga ni samo fizična disciplina. Je starodavna znanost in praksa, ki človeka spodbuja k razvijanju večje povezanosti in ravnovesja med različnimi vidiki našega bivanja – telesom, dihom, čustvi, mislimi, umom in našim duhovnim notranjim svetom. Beseda “joga” originalno pomeni povezanost in združitev različnih aspektov oziroma vidikov človeškega bitja. V vsakdanjem življenju so ti vidiki pogosto precej neusklajeni. Naše misli lahko hitijo v eno smer, čustva v drugo, telo pa nam medtem sporoča, da je utrujeno in potrebuje počitek. Takšna notranja neusklajenost lahko vodi v nemir, stres, napetosti, notranji konflikti in slabo počutje, kar se lahko kaže tudi v obliki različnih psiho-fizičnih težav. Joga je torej disciplina, ki nas skozi različne prakse in tehnike uči, kako vse te vidike postopoma povezovati in ustvarjati več ravnovesja znotraj sebe.

Fizični aspekt joge je tako le eden izmed delov celote – telesni položaji (asane) so le en vidik tega, kar predstavlja joga. Z vadbo položajev sicer res izboljšamo zdravje, počutje, gibljivost in moč, harmoniziramo delovanje vseh telesnih funkcij, uravnovesimo hormonsko delovanje, poskrbimo za energetsko pretočnost, itd. Vendar cilj vadbe ni nadpovprečna gibčnost ali sposobnost izvajanja nenavadnih in nedosegljivih asan. Ni pomembno, kako globoko se lahko sklonimo, kako visoko lahko dvignemo nogo ali če zmoremo stati na glavi. Pomembneje je kaj se skozi prakso naučimo o sebi.

Joga ni šport ali telovadba, saj ne ostaja omejena samo na fizično raven telesnih položajev. Pravi namen ni doseganje “akrobatskih položajev”, ampak fizična, duševna in duhovna rast, ki predstavlja temelj transformacije zavesti. Joga ni tekmovanje in ni predstava. Ni pomembno, kako je položaj videti navzven, temveč kako ga doživljamo od znotraj, kako se skozi prakso učimo poslušati svoje telo, opazovati svoj dih in um ter prepoznavati svoje notranje vzorce. Joga zato ni namenjena temu, da bi postali »boljši« od drugih ali dosegli popoln položaj. Namenjena je temu, da skozi telo, dih in um bolje spoznamo sebe ter postopoma ustvarjamo več zavestnosti, ravnovesja in notranje povezanosti.

The study of asana is not about mastering posture. It’s about using posture to understand and transform yourself. -BKS Iyengar